- Domov
- Vrste želv
- Močvirske želve
- Stran
Navadna moškatnica
Sternotherus Odoratus Navadna moškatnica
Mošusna želva je, v primerjavi z drugimi želvami majhna in na srečo lastnikov ne zraste več kot 14 centimetrov, zato je odlična za vse tiste, ki nimate veliko prostora za velik akvaterarij. Zaradi svoje velikosti je več kot primerna za življenje oziroma gojenje v stanovanju. Tako kot pri vsaki želvi je tudi pri tej vrsti treba predvideti, da bo želva zrasla in bo potrebovala večji prostor. Priporočamo, da to upoštevate ob nakupu in se izognete dvojnim stroškom nakupa akvarija. Akvarij naj bo dovolj velik, vsaj 80 x 40 x 40 cm, oziroma naj bo vsaj 10 kratnik dolžine kupljene želve. Mošusna želva spada med močvirske vrste želve in se rada zadržuje v plitvi vodi, in sicer zato, da še lahko moli glavo iz vode. Mošusna želva namreč ni ravno dobra plavalka, zato potrebuje v akvaterariju tudi kopenski del. V akvaterarij zato priporočamo, da postavite kakšno skalo, kamne, korenine ali zelenje in tako omogočite, da želva brez težav pripleza tudi na kopno. Na dnu akvaterarija lahko posujete akvarijski pesek ali mivko. Akvaterarij lahko popestrite tudi s primernim umetnim rastlinjem. V akvaterarij namestite filter za vodo, lahko uporabite notranji ali zunanji filter. Kljub filtru morate vodo menjati vsaj 1x tedensko. Menjava vode je odvisna od velikosti akvaterarija, od števila želv in velikosti želv. Priporoča se, da po menjanju vode, v vodo dodate nevtralizator težkih kovin in klora. S tem boste zaščitili nežno in občutljivo kožo želve. Voda v akvaterariju naj bo ogrevana na 24- 26 °C, zato vanj dodajte grelec za vodo. Ogrevanje je predvsem nujno pri mladičkih v prvih dveh letih. V akvaterarij dodajte tudi neonske cevi, ki sevajo UVA/UVB svetlobo, namreč želve imajo velike potrebe po sončni svetlobi
Želvje mladiče hranite nekajkrat dnevno, starejše pa 3 – 4 krat tedensko. Želvo hranite s posušeno želvjo hrano, ki jo dobite v trgovinah za male živali, kot tudi s črički in kobilicami. Prehrana naj bo raznolika in uravnotežena. Želva mora s prehrano dobiti tudi dovolj vitaminov in mineralov, zato lahko poskrbite s posebnimi kapljicami, ki jih pokapljate po hrani.
Tako kot za bivalni prostor je trebna poskrbeti tudi za samo želvo. Želvo je dobro redno pregledovati, sploh njen oklep in kožo. Z nežno krtačko lahko tudi ščetkate oklep in tako odstranite umazanijo, bakterije ali alge, ki se naberejo na oklepu.
Tudi mošusna želva, tako kot druge želve v naravi prezimujejo. Priporočamo, da želvo pripravite na zimski počitek oziroma hibernacijo, ki naj traja 3 – 5 mesecev pri temperaturi 8 – 15 °C. V času prezimovanja potekajo samo določeni fiziološki in biokemični procesi, saj želva tako hrani energijo. Če želve ne prezimijo lahko pride do zdravstvenih posledic kot so hormonske motnje, prebavne motnje in rastne motnje. Možne so tudi poškodbe notranjih organov, oklepa in skeleta. V času prezimovanja ohranjajo imunski sitem ter se spolno razvijajo, sploh mladički. Zmotno je prepričanja, da mladički ne smejo prezimiti, ravno mladički so bistveno bolj odporni na nižje temperature in za zdrav razvoj potrebujejo zimski počitek. Žival mora biti pred zimovanjem zdrava, da ne pride med prezimovanjem do zapletov. Želvo postavite v plastično posodo in jo na zimski počitek pripravite tako, da jo popolnoma izstradate. Hrano ji prenehajte dajati že 2 – 4 tedne pred prezimovanjem. Posodo postopoma dajte v hladen prostor, lahko si pomagate s hladilnikom, kjer vsak dan znižate temperaturo za eno stopnjo, enako ravnajte s svetlobo, ki jo postopoma zmanjšujte. Ko postopoma pridete do temperature med 8 – 15 °C in ničelno svetlobo želvo prestavite v posodo, kjer ji ustvarite primeren prostor za prezimovanje. V posodo dodajte vodo, ki naj sega čez njen oklep, vosi pa lahko dodate še šoto, zemljo ali blato, da se lahko vkopljejo. Posodo zapri s pokrovom ter jo preseli na temno mesto s stalno temperaturo, ki naj bo izbrana me 8 – 15 °C. V pokrov izvrtajte tudi luknje, za dohod svežega zraka. Na vsake dva tedna želvo, ne da bi jo preveč zmotili, tudi stehtajte, da vidite, če je v dobrem kondicijskem stanju, drugače jo prebudite iz zimskega spanja. Prebujanje poteka enako kot uspavanje. Postopoma zvišujte temperaturo in svetlobo.