Matamata – resasta želva

To nenavadno južnoameriško vodno želvo (Brazilija, Venezuela, Peru, Bolivija… ) najdemo v porečju rek Orinoko in Amazonka. Prednost daje predvsem mirujočim ter počasi tekočim vodnim predelom, kjer se zadržuje v mehkih, blatnih plitvinah.

Matamata je pripadnica želv kačjevratk, ki vrat upognejo v stran pod rob hrbtnega oklepa. Hrbtna ploskev je večinoma rjavih odtenkov, dolga in precej sploščena. Roževine na njem so zelo grbičasto oblikovane in tvorijo tri vzdolžne grebene.Trebušna ploskev je manjša,umazano rumena do rjava,pri mladih osebkih je pogosto primešan roza rdeč odtenek,ki se nadaljuje tudi po rjavo sivi koži. Skoraj trikotna glava z majhnimi očmi in dolg vrat sta ploščata, pokrita s številnimi izrastki – resicami, nos je rilčasto oblikovan. Ta roparska želva uporablja prav posebno tehniko lova.

Za zadrževanje resaste želve v ujetništvu potrebujemo zelo velik akvarij, čeprav je kopenski del v njem skoraj nepotreben. Opraviti imamo namreč z izrazito vodno želvo, ki pa je dokaj nespretna plavalka in se raje plazi po vodnem dnu, zato podlago v akvariju ustrezno uredimo. Nivo vode naj bo nizek, da želva ob iztegu vratu brez težav poseže po zraku.Temperatura le te naj se giblje med 24-28 stopinjami, pazimo pa tudi na trdoto vode (5.0-5.5 ph ). Osvetlitev je lahko manj močna, saj je želva aktivna podnevi in ponoči. Pri akvarijski postavitvi dodatkov (rastlin, korenin… ) se zgledujemo glede na naravni biotop živali.

Izrazito mesojeda želva s posebno tehniko lova, ker plen dobesedno vsrka v žrelo, se prehranjuje predvsem z manjšimi ribami (gupi, plati, moli… ), paglavci, žabami,raki, črvi…
Tudi v ujetništvu jo hranimo s podobno živo hrano, ki naj bo primerne velikosti, da želva lahko celo

Resaste želve ne prezimujemo.

V ujetništvu jo ob ustreznih pogojih lahko občudujemo preko 15 let.